Nina Klaut
Nina Klaut se je rodila v Šempetru pri Gorici. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je
dokončala dvopredmetni magistrski študij slovenistike in italijanščine. Kot novinarka dela na
Televiziji Slovenija in na Televiziji Koper/Capodistria, zato sta ji raziskovanje in skrb za
pravorečje še posebej blizu. Piše kratke zgodbe, ena od teh (Nimam časa) se je uvrstila v
finalni izbor literarnega natečaja Energheia Slovenia 2019. Občasno tudi prevaja, v zadnjem
času predvsem poezije iz slovenščine v italijanščino za revijo Poetikon.
Bojana Modrijančič Reščič
Že 29 let poučuje slovenščino na Elektrotehniški in računalniški šoli Šolskega centra Nova
Gorica. V teh letih je bila mentorica dijakom na številnih literarnih natečajih ter pri izdaji
pesniških zbirk in mladinskih romanov. Na šolo so povabili tudi številne znane in manj znane
literarne ustvarjalce. Iskrice takih trenutkov so našle mesto v revijah Borec, Mentor ter v
šolskih revijah Zgodovina in Slovenščina v šoli. Pri slednji že drugo leto sodeluje kot recenzentka. V tem šolskem letu jo je pot zanesla v Ljubljano v Državno komisijo poklicne
mature za slovenščino.
Martina Piko-Rustia
Martina Piko-Rustia, mag. phil., študij slovenistike in evropske etnologije opravila na Dunaju in v Ljubljani. Diplomsko nalogo je posvetila pripovedništvu koroških Slovencev (1995).
Raziskuje in izdaja publikacije s področij slovstvene folklore, dialektologije, etnologije in
zemljepisnih imen. Od leta 1996 je sodelavka Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, od leta 1997 tudi vodja inštituta. Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik se posveča etnološkim raziskavam snovne in nesnovne dediščine na Koroškem, v katera so vključena tudi zgodovinska in jezikovna vprašanja. Od leta 2010 naprej Inštitut izvaja težiščni projekt dokumentacije slovenskih ledinskih in hišnih imen s pripravo zemljevidov v občinah
dvojezičnega območja južne Koroške. Projekt je odmeven na lokalni, deželni, regionalni,
državni, evropski in mednarodni ravni.
Metod Žunec
Metod Žunec je bil rojen leta 1974 v Murski Soboti. Po izobrazbi je sociolog in grafolog.
Dvajset let je deloval kot glasbenik: najprej kot operni pevec, potem kot član tria Eroika.
Zadnjih osem let se posveča proučevanju univerzalnega jezika, ki ga “govorijo” tako energije
kot matematika, svetloba, glasba, prostor, pa tudi slovenščina. Do sedaj je izdal štiri knjige,
katerih podstat so odkritja o elementarni sestavi Biti in odnosov znotraj Nje. Trenutno
zaključuje knjigo, ki nosi delovni naslov Arheologija slovenščine.
Rada Cossutta
Rada Cossutta, tržaška Slovenka, je redna profesorica kontaktnega slovenskega jezikoslovja
na Novi univerzi v Ljubljani, znanstvena svetnica na Znanstveno-raziskovalnem središču
Koper. Kot vodja ARRS-ERC Advanced Grant projekta Tromeja skozi čas je nagrajena za
angleško različico dokumentarca Rateče, nekoč in danes na SGEM Vienna 2018, za
slovensko različico pa na razpisu Nove ideje za Novo univerzo, prejemnica priznanja Odlični
v znanosti 2019.
Rada Lečič
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je opravila magisterij iz sodobne slovenske književnosti.
Zaposlena je na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, slovenščino pa je poučevala na
univerzah v Rimu, Vidmu, Padovi in Trstu, kjer uči še danes. Je avtorica učbenikov in
priročnikov slovenskega jezika, vsi so prevedeni v več jezikov ali pa so dvojezični: Osnove
slovenskega jezika; učbenik Slovenščina od A do Ž; Slovenski predlogi in frazemi; Slovenski
glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov; kartice Igraje do
znanja in Prepletenke. Je tudi lektorica prevodov zahtevnih knjig, npr. del Umberta Eca,
Claudia Magrisa, Predraga Matvejevića, Juliana Barnesa in številnih drugih.
Robert Jereb
Dr. Robert Jereb, prof. slov. in univ. dipl. soc. kult.
Zaposlen je na idrijski osnovni šoli, objavlja članke in razprave o pisatelju Damirju Feiglu,
pesnikih Frančišku Svetličiču in Antonu Žaklju, strokovne ocene literarnih in literarnovednih
del, razprave o simbolnih vidikih idrijske tehniške in kulturne dediščine in o literarni kritiki.
Je član uredništva Idrijskih razgledov. Bil je soorganizator simpozijev o alkimiji med mitom
in znanostjo (2002) ter o popularnih žanrih (2011). S prispevki je sodeloval še na simpozijih
in strokovnih srečanjih: Poetika in simbolika prostora, Obdobja, Primorski slovenistični
dnevi, konferenca Informacijska družba – IS 2020.
Barbara Pregelj
Barbara Pregelj je prevajalka, urednica, doktorica literarnih ved in pridružena profesorica za
literaturo na FH UNG. Raziskuje predvsem različne vidike recepcije španske literature v
slovenski književnosti, traduktološka vprašanja, mladinsko književnost in literarno
interpretacijo. Na založbi Malinc, kjer je dejavna kot urednica, vodi domače in mednarodne
bralnomotivacijske projekte. Redno dejavno sodeluje na kongresih, simpozijih, okroglih
mizah, predavanjih doma in v tujini, tudi sama je organizirala nekaj obiskov tujih avtorjev v
Sloveniji ter literarnovednih simpozijev. Je članica uredniškega odbora revije Otrok in knjiga.
Kot prevajalka je svoj slovenski, španski in baskovski glas posodila vrsti ustvarjalcev, njena
bibliografija zajema več kot 600 bibliografskih enot.
Anika Velišček
Je univerzitetna diplomirana slovenistika, trenutno študira na drugostopenjskem študijskem
programu Slovenistika pedagoške smeri na Fakulteti za humanistične študije Univerze na
Primorskem. Sodelovala je na znanstvenem srečanju Škrabčevi dnevi 11 v Novi Gorici, in
sicer s prispevkom o jezikovnih zadregah ljudi v različnih poklicnih skupinah. Na različne
načine sodeluje z različnimi medijskimi hišami, izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami. Za
svoje študijske uspehe je prejela več priznanj in nagrad.
Ana Perne
Ana Perne je zaključila študij dramaturgije na AGRF ter študij francoskega jezika in
književnosti in sociologije kulture na FF UL. Vrsto let je delovala kot kritičarka na področju
uprizoritvenih umetnosti, sodelovala je s programom za razvoj dramatike PreGlej in
številnimi gledališči. V SNG Nova Gorica sta slovenski praizvedbi doživeli dve dramski deli
v njenem prevodu. Od leta 2014 je zaposlena v Slovenskem gledališkem inštitutu; med
drugim je bila leta 2015 soavtorica razstave Gremo na Borštnika! ob 50. obletnici Festivala
Borštnikovo srečanje in v Cankarjevem letu 2018 sovodja simpozija Stoletje Hlapcev. Za
svoje delo je prejela številna priznanja.
Marija Mercina
Marija Mercina, profesorica slovenščine in primerjalne književnosti; magistrica znanosti iz
lingvostilistike; upokojenka od leta 2007. V Delovni knjižici so podatki, da je bila najprej
zaposlena kot natakarica in knjižničarka, sicer pa je najdalj časa poučevala slovenščino na
različnih srednjih šolah od Idrije do Nove Gorice in pri tem dosegla naslov svetnica.
Slovenščino kot drugi/tuji jezik je poučevala v Špetru Slovenov, Ronkah, Gorici in na FF v
Ljubljani. Po upokojitvi in že prej je je kulturo govora poučevala v okviru društva Unitri v
Novi Gorici. O svojih izkušnjah in metodah poučevanja je objavila številne razprave v
strokovnih revijah, objavlja tudi recenzije in je urednica več knjig (na Cobissu okrog 200
enot). Knjižno je izšlo njeno znanstveno delo Pripovedna proza Cirila Kosmača. Od leta 1989
objavlja pripovedno prozo. Doslej so izšle štiri knjige, Na anonimnih natečajih na Premu, v
Trstu (Mladika in Radio Trst A) in Gorici (Glas ženske) je za kratko prozo prejela več nagrad.
Njene radijske igre predvaja radijski program ARS Ljubljana. Na predlog Slavističnega društva Nova Gorica, Govorice in društva Unitri je prejela Bevkovo nagrado Mestne občine
Nova Gorica.
Vita Žerjal Pavlin
Dr. Vita Žerjal Pavlin je profesorica slovenščine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v
Ljubljani. Rezultate doktorskega dela je leta 2008 objavila v monografiji Lirski cikel v
slovenski poeziji 19. in 20. stoletja. V znanstvenih in strokovnih prispevkih obravnava
predvsem slovensko pesništvo. S sourednico Vido Mokrin Pauer je leta 2014 uredila zbornik
novogoriškega literarnega kluba Govorica. Izdala je štiri pesniške zbirke, zadnja, Obrazi, je
izšla lani. Kot Primorka z veseljem sodeluje na Primorskih slovenističnih dnevih.
