Spoštovani!
Članice Slavističnega društva Nova Gorica ponosno predstavljamo imenitno opravljeno
delo in skupaj z vami smelo gledamo v prihodnje. Zadnje leto je bilo zaznamovano s številnimi dogodki.
Leto smo začeli z razstavo ilustratorke Marije Prelog, ki je ilustrirala delovna zvezka za domače branje Zorana Božiča. Prireditev in razstava sta potekali v Goriški knjižnici Franceta Bevka.
Aprila smo organizirali Primorske slovenistične dneve – znanstveno-strokovno srečanje slovenistov. Na tridnevni dogodek smo privabili številne goste in učitelje. Potekali so v Vipavskem Križu. Posvečeni so bili umetnikom, ki so v svojih delih obravnavali temo upora. Izšel bo tudi zbornik prispevkov.
Naši razstavi Stanislav Škrabec tako in drugače ter Življenje in delo dr. Borisa Paternuja sta potovali po Sloveniji in Evropi. Trenutno se Škrabčeva razstava nahaja v Budimpešti, kmalu pa bo na ogled še v Monoštru.
Žal nas je poleti razžalostila vest o prerani smrti g. Mirka Vasleta, Slovenca iz Argentine, ki smo ga skoraj vsako leto gostili na ŠC Nova Gorica in je z zgodbami izseljencev po svetu navduševal mlade. Imeli smo veliko skupnih načrtov za to jesen. Srčno upamo, da jih bomo z njegovimi sodelavci iz oddaje Okence v Slovenijo kmalu tudi uresničili.
Naše društvo je majhno, a zelo zagnano. Za izvedbo številnih prireditev, srečanj,
izobraževanj pa potrebujemo tudi nekaj sredstev, do katerih nam lahko pomagate. Za
vašo dragoceno pomoč vam bomo iz srca hvaležni.
Ker smo nevladna organizacija v javnem interesu, lahko namenite del dohodnine tudi nam. To
omogoča Zakon o dohodnini. Vsako leto se lahko odločite, da največ 1 % vaše dohodnine
namenite različnim organizacijam, društvom, ki denar še kako potrebujejo.
Vaša donacija dela dohodnine ne vpliva na višino odmerjene dohodnine. Če morate del
dohodnine doplačati, zaradi donacije vaš znesek ne bo višji.
1 % vaše dohodnine nam lahko namenite na štiri ENOSTAVNE načine do najkasneje 31. 12. 2024.
– na spletnem portalu eDavki elektronsko izpolnite obrazec (potrebujete kvalificirano
digitalno potrdilo); Slavistično društvo Nova Gorica ima davčno številko 54091691 ali
– natisnete obrazec – Zahtevo za namenitev dela dohodnine za donacije, izpolnite s svojimi podatki in vnesete odstotek namenjene dohodnine (do 1 %) in izpolnjen obrazec oddate ali pošljete na enega od davčnih uradov ali
– ustno na svoji izpostavi finančnega urada (FURS),
– v šolski knjižnici Strojne, prometne in lesarske šole (SPLŠ) na ŠC Nova Gorica
(Erjavčeva 4a) prejmete obrazec, ga izpolnite in mi ga odnesemo na finančno
upravo.
Vse informacije najdete na: https://edavki.durs.si/edavkiportal/OpenPortal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?category=namenitev_dela_dohodnine_fo.
Lahko pa stopite v stik z nami na slavisticnodrustvonovagorica@gmail.com in skupaj bomo poiskali najustreznejši način za oddajo vloge.
Ne pozabite na zadnji dan oddaje zahtevka – 31. 12. 2024.
V društvu se vam za donacijo že vnaprej zahvaljujemo, saj boste z njo pripomogli k še
uspešnejšemu in pestrejšemu delovanju društva.
Prisrčen pozdrav.
Ernesta Dejak Furlan, prof.
Predsednica Slavističnega društva Nova Gorica
Od nedelje, 10. 11., do torka, 12. 11., so Vasilija Rupnik (avtorica razstave), Ernesta Dejak Furlan (predsednica SD Nova Gorica), Nežka Černe Gec (SD Nova Gorica), Mirjam Brecelj (Škrabčeva knjižnica Kostanjevica nad Novo Gorico) bile v madžarski prestolnici Budimpešti.
Potujoča razstava p. Stanislav Škrabec tako in drugače gostuje v Budimpešti. Gostitelj je bil lektor za slovenski jezik na budimpeški Univerzi Loránda Eötvösa (bolj znani po kratici ELTE), dr. Mladen Pavičič.
Iskrena hvala gostiteljem za gostoljubje. Veselimo se sodelovanj!
Žalostni sporočamo, da je včeraj v Argentini življenjsko pot sklenil gospod Mirko Vasle (1951–2024), novinar, radijski voditelj, urednik, literarni zgodovinar, prevajalec in pisatelj ter prejemnik priznanja Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Med drugim je izdal prvo knjigo o slovenski književnosti v španskem jeziku in večkrat predaval na filozofski fakulteti v Buenos Airesu. Pogosto je prihajal v Slovenijo, jo prečesal po dolgem in počez ter opravljal precej intervjujev z znanimi Slovenci. Dolga leta je bil motor oddaje Okence v Slovenijo, ki jo je vsak teden pripravljal za argentinski nacionalni radio, v njej je Slovence v Argentini seznanjal z novicami iz Slovenije.
Že večkrat smo ga gostili na Šolskem centru Nova Gorica, nazadnje lani jeseni. Najprej je bil gost Slavističnega društva Nova Gorica. Sledil je obisk različnih krajev na Goriškem: na Gradišču nad Prvačino je spoznaval pesnika Simona Gregorčiča, srečal se je s potomkami aleksandrink, obiskal je tudi Kras in Repen …
Glavni cilj obiska na Goriškem je bilo vedno srečanje z dijaki. Gostili smo ga na Strojni, prometni, lesarski šoli, Elektrotehniški in računalniški šoli ter Biotehniški šoli Šempeter. Za dijake različnih smeri je vsako leto pripravil predstavitev življenja Slovencev v Argentini. Slovensko izseljenstvo, njihovo življenje in načine, kako ohranjajo stik z materinščino, spoznavajo slovenski dijaki tudi pri pouku, vendar je takšno pričevanje »iz prve roke« za učitelje in dijake veliko dragocenejše. Gost je dijake spodbudil, da so ga vprašali, karkoli so želeli, zato smo izvedeli marsikaj zanimivega o nogometu, argentinskem tangu, vinu, argentinski glasbi in še marsikaj. Njegova srčna predavanja in ljubezen do domovine so dijake navdušila.
Po srečanju z dijaki si je vedno vzel čas za klepet s profesorji, knjižničarkami in ostalimi zaposlenimi na ŠC Nova Gorica. Rad je prisluhnil Moškemu sekstetu pod vodstvom Bogdana Brecelja in v pogovoru z zaposlenimi vsako leto znova predstavil vse novosti iz daljne Argentine.
Gospod Vasle nas je zapustil sredi načrtovanja pomembnih dogodkov. Jeseni smo ga spet pričakovali na šoli, organizirali smo tudi obisk šol v Trstu ter načrtovali srečanje g. Vasleta, njegovih radijskih kolegov iz Argentine s slovenskimi rojaki.
Gospoda Vasleta so krasili prijazen značaj, srčnost, prizadevnost in ljubezen do Slovenije, Slovencev, slovenščine, kulture, običajev. Razdajal se je za Slovence v Argentini in se trudil za skupnost Slovencev v tej državi.
Za njim bo ostala neizmerna praznina. Iskreno sožalje družini in vsem, ki ga bomo pogrešali. Naj počiva v miru.
Slavistično društvo Nova Gorica
V knjižnici Frančiškanskega samostana v Ljubljani so odprli razstavo o patru Stanislavu Škrabcu in imeli ob tej priložnosti tudi kratko prireditev. Avtorica razstave je Vasilija Rupnik, članica našega društva, slovenistka in knjižničarka na ŠC Nova Gorica.
Kulturni utrinki na Radiu Ognjišče: https://avdio.ognjisce.si/posnetki/kulturni_utrinki/2024/ku_2024_05_31_Jan_Dominik_Bogataj_Stanislav_Skrabec_razstava.mp3
Članek v Družini: https://www.druzina.si/clanek/pater-stanislav-skrabec-kot-veliki-slovenec-svetovljan
Radijska oddaja/ Napovednik o Škrabčevi razstavi:
Jezikovni pogovori https://ars.rtvslo.si/podkast/jezikovni-pogovori/47471518/175047339
Oddaja Svet kulture je bila objavljena na Arsu in na Prvem. Prispevek o razstavi je na 10 minuti. https://ars.rtvslo.si/podkast/svet-kulture/64838778/175047657
Povezava do fotografij: https://drive.google.com/drive/folders/1y0J_1x_GRqpBa5PL2BXngDuNoraDyx3p?usp=sharing
MOJA PESEM JE MOJ OBRAZ – POKLON SREČKU KOSOVELU
V soboto, 18. maja, je bila v okviru Tednov ljubiteljske kulture v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici prireditev z naslovom Moja pesem je moj obraz. Prireditev je bila poklon pesniku Srečku Kosovelu ob 120-letnici njegovega rojstva, pripravile pa so jo pevke ŽPZ Rože Nova Gorica. Na prireditvi je sodelovalo tudi naše SD z manjšo razstavo in predstavitvijo pesnika in njegovega dela, ki jo je pripravila Mojca Kosovel.
Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave »P. Stanislav Škrabec tako in drugače«, ki bo potekalo v novo obnovljeni knjižnici frančiškanskega samostana Ljubljana Center (Prešernov trg 4, 1000 LJ) v torek, 21. maja 2024, ob 18. uri.
Osrednji poudarek bo predavanje dr. Hotimirja Tivadarja (FF UL) z naslovom: Škrabčevo delo v luči vzpostavljanja samostojne slovenske jezikovne zavesti, naroda in države.Razstavo bo predstavila njena avtorica, ga. Vasilija Rupnik (Slavistično društvo Nova Gorica).Podpisani bom predstavil novo odkrite Škrabčeve rokopise, ki bodo tudi na ogled.
Dogodek organiziramo v sodelovanju z Ustanovo patra Stanislava Škrabca.
Lepo povabljeni, da vabilo posredujete tudi kolegom, ki bi jih dogodek oz. razstava utegnila zanimati.
Toplo vabljeni!
Izjemno veseli in ponosni smo, da smo uspešno zaključili 33. Primorske slovenistične dneve, ki so se odvijali med 4. in 6. aprilom. Vsakoletno strokovno-znanstveno srečanje slovenistk in slovenistov je potekalo v organizaciji Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju s Slavističnim društvom Koper in Slavističnim društvo Trst Gorica Videm.
V četrtek, 4. aprila, je Ivana Slamič spregovorila o pisatelju Danilu Lokarju ter razložila, kako je urejena njegova spominska soba. Pogovor je vodila prof. Andreja Žgur.
V petek, 5. aprila, je v dvorani Doma krajanov v Vipavskem Križu potekalo strokovno srečanje, na katerem bo svoje prispevke predstavilo 12 predavateljic in predavateljev. Temi srečanja sta bili Uporniki v umetnosti (književnost) ter Aktualni jezikovni izzivi (jezik).
V soboto, 6. aprila, smo organizirali poučno popotovanje. Ogledali smo si cerkvi s poslikavami Toneta Kralja v Hrenovicah in Lokvi na Krasu.
Srčna hvala vsem sodelujočim, vsem, ki ste dogodek podprli, in vsem, ki ste se dogodka udeležili.
Fotogalerija je dostopna na spodnji povezavi.
https://drive.google.com/drive/folders/1Ruk4N2P70BVQ0AZahfviEIRqEV16eJ6U?usp=sharing
Fotografi: Valentina Kobal, Nejc Premrn in Sonja Žežlina
Primorske slovenistične dneve prireja
Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju s
Slavističnim društvom Koper
Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm
Spoštovani!
Vabimo vas na 33. Primorske slovenistične dneve, ki bodo od 4. 4. do 6. 4. 2024 v
Ajdovščini in Vipavskem Križu.
V četrtek, 4. aprila, 2024, se bomo ob 19.30 zbrali v Lokarjevi hiši v Ajdovščini.
Ivana Slamič bo spregovorila o pisatelju ter razložila, kako je urejena njegova
spominska soba.
V petek, 5. aprila 2024, bo v dvorani Doma krajanov v Vipavskem Križu potekalo
strokovno srečanje, na katerem bo svoje prispevke predstavilo 13 predavateljic in
predavateljev. Začeli bomo ob 8.15, predvidevamo da bo zaključek srečanja ob
18.30. Program srečanja je objavljen spodaj.
Ker v Vipavskem Križu ni nobene restavracije, smo organizatorji poskrbeli za kosilo.
Postregli ga bodo v grajski kleti. (Cena kosila je 12 EUR.)
Če bi želeli kositi, se morate za kosilo prijaviti najkasneje do torka, 2. aprila 2024, na
elektronski naslov slavisticnodrustvonovagorica@gmail.com.
V soboto, 6. aprila 2024, organiziramo poučno popotovanje. Ogledali si bomo cerkvi
s poslikavami Toneta Kralja v Hrenovicah in Lokvi na Krasu.
Prijave na ekskurzijo bomo zbirali v Vipavskem Križu v petek, 5. aprila 2024.
Vljudno vabljeni.
Ernesta Dejak Furlan, predsednica SD Nova Gorica
Četrtek, 4. 4. 2024 Literarni večer
Petek, 5. 4. 2024
8.15—8.30 Zbiranje
8.30—8.50 Uvodni program
8.50–9.10 Anika Velišček: Najpogostejše pravopisne napake
dijakov srednjih strokovnih programov
9.10–9.30 Renata Debeljak: Posebni izzivi pri pouku slovenščine
9.30–10.10 Diskusija
10.10 – 10.30 Nežka Černe Gec: Primorski skladatelji in pisci besedil
v času fašizma
10.30–11.00 Odmor za kavo
Učenci OŠ Šturje bodo pod mentorstvom gospe Petre Ušaj predstavili, kako znajo pripraviti tradicionalne jedi na sodoben način, skladen z zahtevami sodobne kuharske stroke. Kar bodo pripravili, boste lahko tudi pokusili.
11.00–11.30 Milena Mileva Blažić: Verbalno in vizualno besedilo –
Martin Krpan in Zvezdica Zaspanka
11.30–12.00 Klemen Lah: »Zares – in potem?«: upor in slovenski
literarni junaki (Zoom)
12.00–12.30 Marija Mercina: »Možgani potrebujejo pripoved,
zgodbo« (pripovedi Danila Lokarja)
12.30–13.00 Ivana Slamič: Človek in vojna v novelah Danila
Lokarja
13.00–14.30 Odmor za kosilo in ogled samostana ter samostanske
knjižnice
14.30–15.00 Matic Batič: Odmevi italijanske oblasti na Primorskem
v delih Danila Lokarja
15.00–15.30 Vilma Purič: Motiv upora v delu Danila Lokarja Sodni
dan na vasi
15.30–16.00 Marija Pirjevec Paternu: Raziskovalno delo goriške
literarne zgodovinarke Lojzke Bratuž
16.00–16.30 Bojana Modrijančič Reščič: Lojze Krakar, France
Filipič, Igo Gruden o izkušnjah v taboriščih
16.30–16.45 Odmor za prigrizek
16.45–17.15 Igor Grdina: Boris Pahor: svobodni človek kot uporni
meščan
17.15–17.45 Kozma Ahačič: Praktična vloga novih šolskih slovnic pri
pouku slovenskega jezika
18.15—18.30 Zaključek
Sobota, 6. 4. 2024 Poučno popotovanje
9.00–10.00 ogled cerkve v Hrenovicah
Vodi gospod Vinko Lapajne, župnik v Hrenovicah
10.00 odhod v Lokev na Krasu
10. 30–12. 00 ogled cerkve v Lokvi na Krasu
Vodi gospod Srečko Rože.
Iztok Hönn je bil rojen 29. 11 .1945 v Mariboru staršema, ki sta se srečala v partizanih. Že zelo zgodaj je poslušal o zločinih okupatorja, saj so najožji družinski člani
bili žrtve tega nasilja. Tenkočutno je znal prisluhniti slovenski besedi in jo interpretirati, ko je kot srednješolec nastopal v goriškem gledališču in tedaj je razmišljal o študiju na AGRFT. Sodeloval je tudi pri izdaji šolskega, satiričnega časopisa, ki ga je duhovito ilustriral Kostja Gatnik.
1964 se je udeležil mladinske delovne brigade v Črni gori.
1965 se je vpisal na filozofsko fakulteto – smer slovenščina, srbohrvaščina. Kot študent je sodeloval v skupini zanesenjaške režiserke Drage Ahačič, kjer je poglabljal študij gledališkega delovanja in sodeloval v slovenističnem seminarju na FF. Pri profesorju dr. Emilu Štamparju je štiri leta opravljal delo demonstratorja in v kabinetu sta imela dolge razgovore o južnoslovanski literaturi in za B diplomsko nalogo je obdelal nekoliko zamolčan obsežen teks Miroslava Krleže Zastave.
Po diplomi je bil takoj vpoklican v JLA in 1973 je nastopil prvo službo na Lesni srednji šoli, kjer je poučeval do leta 1978. Preizkusil se je tudi v gospodarskem področju in od 1978 – 1985 je opravljal službo direktorja splošnih služb v dokaj številčnem podjetju Avtoprometa in bil pol leta v.d. generalni direktor.
V tem obdobju je ves čas učil na Ljudski univerzi in poučeval slovenščino tudi v Italiji.
V skrbi za družino ga je zaposlovala tudi gradnja hiše v Ozeljanu.
Bogate poslovne in strokovne izkušnje so se pokazale za dokaj uporabne, ko je nastopil službo ravnatelja na OŠ Šempas in ji ostal zvest do upokojitve 2009.
Delo na šoli ga je vpelo v različne dejavnosti. l.1988 ob 120 letnici šempaskega tabora je na šoli organiziral kulturno bogato praznovanje s slavnostnim govornikom Viktorjem Žakljem. Angažiral je vse vaške dejavnosti in praznovanje je bilo pravo ljudsko slavje v duhu kulturnih prireditev “besede” iz 19. stoletje.
Ko je bil predsednik kulturnega društva Lipa, v katerem je imel posebno pomembno mesto pevski zbor in njegov dirigent Miran Rustja, učitelj glasbenega pouka na šoli, je organiziral gostovanje na Slovaškem in precej nastopov po Sloveniji. Zelo se je angažiral pri snemaju kasete “In lepoto bom opeval”, ki jo je s pevskim zborom pripravil učitelj Miran Rustja, kmalu za tem pa tudi pri snemanju videokasete “Maček Muri” režiserja Radoša Bolčine, glasbo pa je prispeval Miran Rustja. S to predstavo so bili povabljeni na Pikin festival v Velenje in z njo blesteli v šoli narejeni scenografiji in kostumografiji. Obšolsko delo se je izražalo v glasbenih in kulturnih dogodkih, v muzikalu “Kdo je napravil Vidku srajčico”, na šoli so gostovale tudi razne umetniške amaterske in profesionalne skupine, ki jih je povabil v okviru raznih šolskih in drugih kulturnih, športnih dejavnosti.
Ob uvajanju devetletnega programa so na Goriškem gostovali učitelji iz Švice, kjer so imeli bolj definirano oblikovane potrebe po določenih delovnih profilih. S smislom za iskanje novih poti poučevanja je navezal s temi učitelji prijateljske in poslovne stike in tako so tudi goriški učitelji obiskali Švico. Švicarski učitelji so se privatno in poslovno vračali v Slovenijo, imeli glasbene nastope, kot so tudi slovenski učenci gostovali v Švici.
Udeleževal se je ekskurzij ravnateljev na Nizozemsko, Irsko, Dansko, Nemčijo in po zgledu tujih šolskih sistemov marsikaj pomembnega vnesel v domače okolje in širil svetovljanskost med učitelji in učenci, ki jim je organiziral ekskurzije v Nemčijo, Madžarsko, Hrvaško, Francijo…
Bil je pobudnik namiznoteniških turnirjev za veterane, katerih se je tudi sam udeleževal.
Spodbujal in podpiral je izvenšolsko delo učiteljev, občudoval šolske likovnike, športnike, glasbenike, organiziral razstave, nastope.
Na šolo je povabil pesnika Cirila Zlobca, pesnico Lojzko Špacapan, življenjsko sopotnico Ivana Minattija, literarnega zgodovinarja Janežiča…Pri kmetu Batiču je organiziral v prostorni kleti enega prvih koncertov Iztoka Mlakarja.
Zanimala ga je tudi kulinarika in v okviru gobarskih razstav so pripravljali zanimive recepte.
Ob večanju števila učencev je postajala šola pretesna in 2004 leta so morali dozidati nove učilnice, igralnice, športni objekt.
Po upokojitvi je bil pobudnik postavitve spominske plošče posvečene Francu Krašanu znamenitemu biologu iz Šempasa, katerega je občudoval dr.Tone Wraber, biolog, ki je imel na šoli s svojimi študenti počitniško delavnico.
Njegov avanturistični in svetovljanski duh se je razkrival v motorističnih potovanjih doma in po tujini, v okviru katerih je sklepal vedno nova prijateljstva in tudi ta znanstva vključeval v učni proces, da se je na šoli vedno kaj zanimivega dogajalo na področju kulture, športa in raznih oblik umetnosti.
Čeprav je skušal ohranjati vitalizem in optimizem, je l.2004 po popuščanju ledvične funkcije moral najprej na dializo in l. 2008 se je odločil za transplantacijo ledvice.
Vse življenje pa je ohranjal izjemen posluh za jezik, ljubezen do literature, rad je imel ljudi, spoznaval njihove težave in jih skušal reševati.
