Sprehod ob dediščini Ljubke Šorli in Franceta Bevka – Mesto knjige 2020

Letos obeležujemo dve pomembni obletnici. Mineva 110 let od rojstva pesnice in učiteljice Ljubke Šorli, 130 let pa je od rojstva pisatelja Franceta Bevka. Oba sta živela in delovala v težkih, vojnih časih, kljub temu pa sta nam zapustila bogata in dragocena literarna dela.

V sklopu dogodkov Mesta knjige 2020 je potekal sprehod ob dediščini obeh avtorjev po Novi Gorici in Gorici. Ob doprsnem kipu Ljubke Šorli je zbrane nagovorila tudi predsednica našega društva Ernesta Dejak Furlan.

Več v fotogaleriji, ki je bila objavljena na Facebooku.

|| Sprehod ob dediščini Ljubke Šorli in Franceta Bevka v počastitev obletnic rojstev, s kulturnim programom. || …

Objavil/a Mesto knjige dne Ponedeljek, 21. september 2020

Objavljeno v Neuvrščeni | Komentiraj

Burbonke … za navdih

Pretekli teden bi bil v znamenju jubilejnih 30. Primorskih slovenističnih dni. Prvi del petkovega kongresa bi se dogajal na Kostanjevici nad Novo Gorico. Pričakal bi nas tudi več kot krasen pogled na cvetoče burbonke, vrtnice, ki so posebnost samostanskega vrta.

Verjamemo, da nas bodo pričakale naslednje leto!

Krasne burbonke na Kostanjevici nad Novo Gorico

Objavljeno v Neuvrščeni | Komentiraj

Otvoritev doprsnega kipa Ivana Roba v Šempetru

Na predlog Slavističnega društva Nova Gorica in Lavre Rob, nečakinje pesnika Ivana Roba, je Občina Šempeter – Vrtojba sklenila, da bo osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku posvečena pesniku in pisatelju Ivanu Robu, čigar ime nosita šempetrski trg in osnovna šola.

V četrtek, 6. februarja 2020, je potekala prireditev v telovadnici OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici. Ustvarjalci so jo poimenovali Kulturni večer z Ivanom Robom. Učenci osnovne šole so z glasbenikom Martinom Ramovešem z igro, glasbo in besedami Roba predstavili kot vsestranskega umetnika.

V petek, 7. februarja 2020, je pred Robovo hišo v Šempetru pri Gorici potekala osrednja občinska počastitev slovenskega kulturnega praznika ter odkritje spomenika pesniku in pisatelju Ivanu Robu. Kipar Karel Putrih je naredil doprsni kip iz gipsa, ulitek v bronu pa so za nečakinjo Lavro Rob izdelali v Livarni umetnin Kamenšek v Kamniku leta 1994. Bronast portret je postavljen na kamnito ploščo iz pietre piasentine vgrajene na pročelju hiše, kjer je nekdaj Ivan Rob živel.

Kulturni program so ob tej priložnosti oblikovali vokalistka Maja Pangos, povezovalka Majda Arčon (profesorica slovenščine, predsednica KUD Šempeter ter članica našega društva), doc. dr. Zoran Božič (dolgoletni profesor slovenščine na srednji šoli, predavatelj na fakulteti ter član našega društva), glasbenik Martin Ramoveš in učenka OŠ Šempeter pri Gorici.

Pripenjamo celotni govor dr. Zorana Božiča ob otvoritvi doprsnega kipa.

Odkritje spomenika pesniku Ivanu Robu (govor Z. Božiča)

 

Kdo je bil Ivan Rob?

Ivan Rob (1908–1943) se je rodil v Trstu materi šivilji in očetu ladijskemu čuvaju iz Kreda pri Kobaridu. Po očetovi upokojitvi se je družina preselila v Šempeter pri Gorici, kjer Ivan začne obiskovati osnovno šolo. Leta 1915 izbruhne soška fronta in zaradi bojev odide tudi družina Rob v begunstvo na Gorenjsko, kjer Ivan dokonča osnovno šolo in se 1919 vpiše na kranjsko gimnazijo. Po končani vojni se Robovi vrnejo na Primorsko, v Šempeter, a ker je bil kraj skoraj popolnoma porušen, hiša pa požgana, so se morali zateči k Ivanovi teti v Kred, kamor pa je Ivan zaradi šolskih obveznosti zahajal le med počitnicami. Počitniški meseci so se mu vtisnili globoko v spomin, saj jih je Nini (tako so ga imenovali domači) rad podoživljal v svojem literarnem ustvarjanju.

Po končani gimnaziji leta 1926 se je Ivan odločil za študij slavistike, ki pa ga ni končal. V študentskih letih je spremljal družbeno in politično dogajanje, udeleževal se je vseh študentskih demonstracij in živel boemsko. Preživljal se je z objavljanjem člankov.

Rob je že v dijaških letih pisal pesmi in črtice, a se njegove lirske pesmi iz tega časa niso ohranile. V šolskem letu 1926/1927 je izdal eno številko humoristično-satiričnega lista Ščipalec. Bil je sodelavec različnih revij. Najprej je s svojimi prispevki sodeloval v dijaškem Mentorju, kasneje v Družinskem tedniku, Akademskem glasu, Jutru in drugje. Leta 1940 je v Mariboru sourejal humoristični Toti list, vendar se je že naslednje leto pred Nemci umaknil v Ljubljano. Nato je odšel na dolenjsko svobodno ozemlje in se julija 1942 pridružil partizanom. Bil je kulturniški organizator in član improviziranega gledališča Agitteater, katerega namen je bil predvsem dvigovati moralno vzdušje borcev. V Cankarjevi brigadi je sestavljal radijska poročila in izdajal humoristični list Bobnar. Januarja 1943 so ga s skupino partizanov v Zloganju nad Škocjanom zajeli Italijani in ga 12. februarja ustrelili v Veliki Ligojni pri Vrhniki. Znano je, da jim je pred puškami v italijanščini zabrusil: “Znano je, da jim je pred puškami v italijanščini zabrusil: “Kdor je umrl za domovino, je živel dovolj!

Po zgledu Marka Twaina je smešil značajske slabosti, satirično opisoval aktualne politične in gospodarske razmere ter narodnostno in socialno problematiko v času gospodarske krize ter vzpona fašizma in nacizma. Njegova intimna lirika je manj znana, v prozi pa je pomembnejša povest Matajurski plazovi. Največji uspeh je doživel z izdajo ljubezenske povesti v verzih Deseti brat. Gre za parodijo Jurčičevega romana, ki je najprej izhajala v Družinskem tedniku, kasneje pa jo je zaradi velikega uspeha izdal še v knjižni obliki (1938), ki je bila kmalu razprodana. To je njegovo najobsežnejše delo, polno iskrivega, izvirnega humorja in jedke satire na tedanje družbene razmere, ki še dandanes v bralcu vzbudi sproščen smeh.

Tudi sicer si je pri marsikateri parodiji vzel za osnovo pesmi: Prešernove, Stritarjeve, Gregorčičeve, Aškerčeve. Po Danteju pa je napisal Pekel ali sprehod po rovih kemičnega inštituta.

Bil je tudi izvrsten poznavalec jezikov. Znal je pisati v več kot desetih jezikih. Prevajal je iz litvanščine in romunščine. Lotil se je tudi sanskrta in indoevropskih jezikov. Iz italijanščine pa je za oder prevedel Lažnivca Carla Goldonija.

Več o pesniku in pisatelju Ivanu Robu si lahko preberete na:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Rob

https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi509908/.

Pripenjamo nekaj fotografij s prireditve (foto: Foto atelje Pavšič Zavadlav, dosegljive so tudi na spletni strani https://www.mojaobcina.si/sempeter-vrtojba/novice/z-odkritjem-kipa-pesniku-in-pisatelju-ivanu-robu-obelezili-slovenski-kulturni-praznik.html?fbclid=IwAR2yWoT7sw8_sCa88-hT22xnBG_aUsZP18UvivRifiYRI0PsDPCj8zK_Gkw)

Objavljeno v Neuvrščeni | Komentiraj

Obnovljen doprsni kip Ljubke Šorli v Novi Gorici

Pesnica Ljubka Šorli je s svojim delom in življenjem pustila neizbrisen pečat na Goriškem. Na pobudo Slavističnega društva Nova Gorica je novogoriška občina leta 2013 postavila doprsni kip pesnice na aleji pomembnih ljudi na Erjavčevi ulici v Novi Gorici.

Kip, ki je delo akademske kiparke Milene Braniselj iz Cerknice, je bil februarja letos za nekaj dni odstranjen, saj je bil potreben obnove.

Ob ponovni otvoritvi je potekal krajši kulturni program. Predsednica društva Ernesta Dejak Furlan je zbrane nagovorila in položila cvetje. Pesmi Ljubke Šorli iz pesniške zbirke Goriške pesmi sta doživeto interpretirali mag. Marija Mercina in Ernesta Dejak Furlan.

Pripenjamo nekaj fotografskih utrinkov (E. D. Furlan).

Prostor za obnovljen kip

Kiparka Milena Braniselj

Ernesta Dejak Fulan in Marija Mercina

 

 

Objavljeno v Neuvrščeni | Komentiraj

Obvestilo – 30. Primorski slovenistični dnevi

Spoštovani referenti in člani organizacijskega odbora,

po kratkem spletnem posvetu smo sprejeli odločitev, da se 30. Primorski slovenistični dnevi, načrtovani 16. in 17. 4. 2020 v Gorici, Novi Gorici in Šempetru, prestavijo. V tem trenutku je preuranjeno načrtovati nov termin, gotovo pa se ne bodo odvijali v tem šolskem letu.

Prejeli smo 12 referatov, načrtovali predavanje gosta dr. Karla Gržana in pripravljali slavnostni glasbeni dogodek, ki bi povezal obe Gorici in še bolj utrdil povezovanje med društvi. Poleg naštetega smo imeli v mislih bogat spremljevalni program, ki se je s proslavo in postavitvijo kipa Ivanu Robu v Šempetru že začel uresničevati.

Zastavili smo lep dogodek, ki bo gotovo dobil novo priložnost.

Zahvaljujem se Vam za poslane osnutke referatov, ki bodo morali na svojo predstavitev počakati. Mogoče jih boste v tem času obogatili z novimi idejami in spoznanji. Prav tako se zahvaljujem vsem Vam, ki ste se trudili z organizacijo in bili pripravljeni za naš skupni cilj žrtvovali svoj čas, ideje in energijo.

Želim Vam, da bi ohranili zdravje in optimizem ter hvala za sodelovanje.

Ernesta Dejak Furlan,

predsednica Slavističnega društva Nova Gorica

Objavljeno v Neuvrščeni | Komentiraj

Vse dobro v novem letu 2020!

Spoštovani!

V novem letu 2020 vam želimo vse dobro! Zdravja, zadovoljstva, sreče, ustvarjalnosti in polno uresničenih želja. Pa navdihujočih srečanj.

Slavistično društvo Nova Gorica

Objavljeno v Neuvrščeni | Komentiraj

Razpis 30. Primorski slovenistični dnevi

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Jubilejni 30. Primorski slovenistični dnevi, tradicionalno strokovno srečanje primorskih slovenistov, z naslovom Odtenki slovenščine bodo potekali 17.  in  18. aprila 2020 v Šempetru pri Gorici in v Novi Gorici. Dopoldanski, jezikoslovni del, nosi naslov Slovenščina – tako in drugače, popoldanski del, posvečen Ivanu Robu, parodiji in humorju, pa Praznujmo s komedijo. Vse, ki vas omenjeni temi zanimata ali se z njima že ukvarjate, vabimo, da svoj prispevek prijavite in ga s kratkim izvlečkom (do 250 besed) pošljete do 15. 1.  2020 na anika.veliscek@gmail.com ali ernesta.furlan@scng.si. O izboru boste obveščeni do 31. 1. 2020 na vaš elektronski naslov.

30. Primorske slovenistične dneve bo organiziralo Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju s SD Koper in SD Trst-Gorica-Videm.

Prijazno vabljeni k sodelovanju in lepo pozdravljeni.

Ernesta Dejak Furlan, predsednica Slavističnega društva Nova Gorica

Objavljeno v Neuvrščeni | Komentiraj

Pogovor z doc. dr. Zoranom Božičem v Goriški knjižnici Franceta Bevka

četrtek, 10. oktobra 2019, ob 17. uri je v Goriški knjižnici Franceta Bevka potekal pogovor z doc. dr. Zoranom Božičem, dolgoletnim učiteljem slovenščine na Srednji ekonomski in trgovski šoli Nova Gorica, profesorjem na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, prešernoslovcem, avtorjem številnih učbenikov, literarnim zgodovinarjem in nekdanjim državnim svetnikom ter aktivnim članom našega društva. Pogovor z njim je vodila Anika Velišček.

Dogodek sta organizirala Slavistično društvo Nova Gorica in Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica.

»Torej vzemi knjigo v roke: z njo je vsak lahko junak!« Zoran Božič

Več o tem:

  • https://www.gkfb.si/dogodki/literarni-cetrtki/item/1170-pogovr-z-doc-dr-zoranom-bozicem.
  • https://www.facebook.com/search/top/?q=anika%20veli%C5%A1%C4%8Dek%20zoran%20bo%C5%BEi%C4%8D&epa=SEARCH_BOX.
  • https://www.facebook.com/Goriska.Knjiznica/photos/a.2539739822753159/2539740142753127/?type=3&theater. Foto: Goriška knjižnica Franceta Bevka.

 

Objavljeno v DOMOV | Komentiraj

Spletno stran prenavljamo. Hvala za razumevanje

Dobrodošli

Objavljeno v DOMOV | Komentarji so izklopljeni za Spletno stran prenavljamo. Hvala za razumevanje